Gore

Po rodu sem s sicer hribovite Dolenjske, a me je v zadnjih desetih letih prevzel višji svet, tisti, kjer gozodove nadomestijo kozorogi, trave, pesek in skale.  Dolinsko življenje me uspava, potrebujem napor, hojo v hrib, plezanje čez skale, nekaj malega nevarnosti, da se zavem mejá mogočega in lepega. Spodaj je življenje vse prevečkrat preveč varno in v današnjih časih smo še posebej podvrženi tej miselnosti o nadpomembnosti varnosti. V gore me žene želja po fizičnem naporu, miselni sprostitvi, doživljanju lepega, spoznavanju kulture in po beleženju vsega lepega preko fotografskega medija.  V spodnji galeriji je tako nekaj gorskih fotografij, pod njo so panoramski posnetki, za uvod pa prilagam še pesem Milana Jesiha, ki mi je v tem kontekstu močno pri srcu.

Jesensko jutro na vrhu Mangarta.